Omemba: Marjan Rožanc

»Vse, kar mi je življenje prineslo, je bilo dobro zame.«

»Jaz sebe kot lepe nisem doživljala nikoli.«

»Ni treba molče prenašati. Za to gre. Treba se je upreti. Treba je reči ne. In to sem vas učila.«

»Z ljubeznijo hodi skozi življenje, daj ljubezen sebi in drugim.«

»Smrt ni to, kar prinaša strah. Strah prinaša trpljenje.«

»Govorijo o asistenci pri samomoru, o bistvenem, kako olajšati trpljenje večine ljudi, o tem se pa ne pogovarjamo.«

»Ob nagradi najprej pomisli na Marjana Rožanca in na svoje predhodnike. Nagrada mu veliko pomeni.«

»Esejistika se mu namreč zdi 'tista najbolj neposredna zvrst, kjer lahko že na začetku poveš svoje mnenje, izraziš svoje stališče in ga vkomponiraš v čas'. Hkrati lahko 'uporabiš vso artilerijo svojega spomina', saj gre tradicionalno za odprto formo, ki dopušča tudi kakšne iracionalne, poetične vložke.«

»Nam 'izstopi' iz vsakdanjosti, utečenosti in navajenosti velikokrat v literaturi omogočijo drug pogled oziroma perspektivo in za to si je prizadeval tudi v esejih.«

»Čaka na ugoden trenutek, da ga tema sama najde v naključnih situacijah, nato pa 'zažene motor'.«

»Knjiga esejev nastala v času negotovosti, ko je na lastno pobudo izstopil iz redne službe. A ta negotovost je bila, kot je dejal, nujna, saj prej 'ni reflektiral nekaterih stvari'.«

»Vendar tudi ni mogla, saj bi jo moral potem napisati z opombami in te opombe bi bili ti eseji.«

»Nisem mogel verjeti, da me pozna, kaj šele spremlja.«

»Včasih počaka zvok, da se izpoje tišina, drugič spet počaka tišina, da se izlije zvok.«

»Vero v moč žive literarne besede sem izgubil.«

»Gre bolj za premislek o branju v živo in v obliki javnih branj.«

»Filipčič, mojster menjavanja mask in razgaljanja lastnega ustvarjalnega početja, se zdi za tak pristop še posebej primeren.«